(povzetek predavanja ge. Katje Bernard, dne 13. 1. 2020)
Eno bistvenih vprašanj, ki si jih starši pogosto zastavljamo je, kaj si želimo za svojega otroka? Kakšen človek želimo, da postane? Naše želje pogosto navajajo srečo, samostojnost, odgovornost, sočutje, zdravje, delavnost… Skratka, skupek nekih fizičnih sposobnosti in lastnosti ter vrednostni sistem, ki bi našemu otroku omogočal kvalitetno in izpolnjujoče življenje s samim seboj in v družbi, ki nas obdaja.
Oblikovanje vrednostnega sistema otroka se začne že zelo zgodaj, prav v samem začetku. V prenatalnem obdobju čustveno stanje matere sproža reakcije v telesu, ki jih preko živčnega in hormonskega sistema čutijo tudi otroci. Kasneje pa naše razpoloženje, naš obraz in mimika, prav tako izražajo občutja, ki jih otrok pogosto ponotranji in se z njim poistoveti. Za dobro počutje in razvoj otroka je torej zelo pomembna naša pozitivna čustvena naravnanost, naša samopodoba in dober občutek o sebi. Na oblikovanje otrokove osebnosti namreč odločilno vpliva nabor različnih vtisov, ki jih otrok doživlja v svojem okolju skozi odraščanje, kajti vse, kar otrok zazna s svojimi čutili, vse kar sliši, vidi in doživi, vse to vpliva na oblikovanje njegovih možganov, ki so temelj človekove osebnosti in njegovega razvoja. Zvoki, dotiki, besede, starševski odzivi in odzivi drugih ljudi, močno vplivajo na oblikovanje otrokovih predstav o sebi in o svetu, s tem pa na njegove vrednote. Najpomembnejše okolje za vzgojo vrednot pri otroku smo torej ravno mi, starši, skupaj z vzgojitelji in kasneje učitelji ter z bližnjim okoljem, ki otroka obdaja. Pri tem je na delu preprosto vodilo: »Kar v otroka “položimo”, to otroka vodi skozi življenje«.
Osnova in predpogoj za vzgojo ter oblikovanje otrokovega vrednostnega sistema je vsekakor občutek otroka, da je sprejet in ljubljen. Temeljne vrednote, ki posameznika nagovarjajo k spoštovanju sebe in drugih, k spodbujanju lastnega razvoja in napredka ter k življenju v harmoniji s samim seboj, z naravo in družbo, pa v največji meri izhajajo iz družinskega okolja in prinašajo posamezniku zdravje, uspeh in srečo.
Pravilni načini komunikacije, zgled staršev in odraslih ter topel in ljubeč odnos med staršem in otrokom so tako ključnega pomena za razvoj vrednot, ki našim otrokom omogočajo srečno otroštvo in samostojno odraslost.
Po predavanju povzela Mojca Vidmar-Čepon, svetovalna delavka vrtca