Znanje in modrost

Usmeritev k modrosti ali domeno modrosti označujejo odločitve in obnašanja, ki odražajo naslednje vrednote: 

• resnica odgovornost miselna odprtost ljubezen za učenje in znanje razumnost zmernost perspektiva

• Znanje in modrost sodita med temeljna vodila stabilne in srečne družbe. Znanje zajema poznavanje informacij, dejstev, opisov, spretnosti in veščin, ki jih pridobimo z izkušnjami, vzgojo in izobraževanjem. Pomeni pridobljene informacije in spoznanja, s pomočjo katerih lahko oblikujemo življenje in medsebojne odnose in rešujemo probleme. Modrost je zmožnost upoštevanja univerzalnih načel, vrednot, razuma in znanja pri vodenju lastnega življenja in pri svetovanju drugim osebam. Predstavlja zmožnost, da najdemo takšne rešitve življenjskih nalog in problemov, ki so v okviru danih možnosti najboljše za nas in za druge. Znanje in modrost pa nista le splošni in družbeno pomembni vrednotni kategoriji, temveč tudi osebni, individualni: za mnoge je modrost sploh najpomembnejša osebnostna lastnost. Pomen znanja in modrosti je tako prisoten v naših razmišljanjih o nas samih, da smo celo v biološkem poimenovanju svojega rodu uporabili izraz Homo sapiens, vedoči oziroma modri človek (naš ožji rod celo z dvakratno uporabo pridevnika, Homo sapiens sapiens). 
• Znanje pridobi svojo pravo vrednost le, če je modro uporabljeno, če je torej uporabljeno razumno in etično. Znanje brez razumevanja ne pomeni veliko. Zato se v tej domeni znanje tesno povezuje z modrostjo. Modrost združuje znanje, razum in intuicijo z življenjskimi izkušnjami, vse to pa z visokimi etičnimi standardi in moralnim čutom. Modrost v povezavi z znanjem in drugimi vrednotami omogoča globlje in bolj učinkovito razumevanje, vpogled, presojo in svetovanje tudi o najbolj težavnih, kompleksnih in negotovih vprašanjih. Tako je modrost usmerjena v dobro sebi in v dobro drugim in njen smisel je v tem, da jo vnašamo v načrtovanje, urejanje in tolmačenje življenja, medosebnih odnosov in srečne ter pravične družbe.