Univerzalizem vključuje načela, prepričanja in ravnanja, ki prispevajo k splošni dobrobiti in si jih lahko predstavljamo kot splošna, univerzalna. Uresničujejo jih lahko vsi ljudje, ne da bi s tem ogrožali druge ljudi. Gre torej za delovanje, ki je v skladu z znamenitim zlatim pravilom in s Kantovim kategoričnim imperativom:
Delaj drugim to, kar želiš, da bi drugi delali tebi.
Ne delaj drugim tega, kar ne želiš, da bi drugi delali tebi. (Zlato pravilo)
Deluj samo v soglasju s takšnim načelom, za katerem bi hkrati mogel želeti, da bi veljalo kot univerzalni zakon. (Kant, Kategorični imperativ)
Univerzalizem tako izhaja iz samih najosnovnejših načel in določil etičnega in moralnega obnašanja, ki jih poznajo vsi etični in moralni nauki od ljudske modrosti do filozofske etike in deontologije, od elementarnih kultur do visokih civilizacij, od starih do novejših religij. Univerzalizem je tako moralna podlaga idealnega globalnega končnega stanja družbe – miru in blaginje v svetu.
Univerzalizem je torej vrednotna domena, ki združuje vrednote, katerih uresničevanje zagotavlja splošno blaginjo družbe, mir, enakost, enakopravnost in sožitje med posamezniki ter skupinami. V svoji današnji obliki temelji univerzalizem predvsem na spoštovanju človečanskih in civilnih pravic in svoboščin, ki izhajajo iz priznavanja človeškega dostojanstva. Tako se povezuje zlasti s humanostjo, kulturo, skrbjo za sočloveka, pravičnostjo in integriteto. Vendar ima mnogo skupnega tudi z vsemi drugimi vrednotnimi domenami, spoštovanjem življenja, narave in zdravja, modrostjo in znanjem, delom in ustvarjalnostjo, tradicijo. Posebej se povezuje s spoštovanjem vsega, kar povezuje ljudi ob vsej in kljub vsej njihovi različnosti in drugačnosti. Zajema vsa pomembna ravnanja in obnašanja, ki imajo lahko univerzalni značaj in nas prilagajajo skupnosti, med njimi tudi skromnost, zdravo mero ponižnosti, odpuščanje in hvaležnost.
