Otroci vse več časa presedijo in se vse manj gibajo. Tudi proste igre je vse manj – po nekaterih raziskavah v vrtcu samo še 6 do 8 %. Okolje, v katerem živijo, je vse preveč strukturirano, otroci so vse preveč vodeni, tudi oni doživljajo čedalje več stresa, pojavlja se vse več motenj pozornosti, hiperaktivnosti in podobno.

Kurikulum za vrtce (1999) določa pet področij, na katerih temelji vzgoja in izobraževanje v vrtcih. Hkrati pa nas ne omejuje z učnimi načrti, ampak omogoča svobodno izbiro vsebin, kakor tudi okolja, kjer lahko te vsebine  spoznavamo, raziskujemo in se učimo, zato lahko prav vse, kar bi počeli v igralnici, prenesemo v igralnico v gozdu.

Gibamo se na svežem zraku in tako krepimo svoje zdravje, zelena barva gozda pomirja, gozd je okolje, kjer vsak najde nekaj zase, gozd spodbuja kreativnost, domišljijo, sodelovanje. Lahko ga tipamo, vonjamo, slišimo, okušamo …, gozd je varno zatočišče, kjer je lahko vsak prav tak, kot je. Gozd je edino okolje, kjer lahko poteka nevro-tipičen razvoj otroka.

Zato v našem vrtcu izvajamo projekt Moj kotiček v gozdu, ki nam omogoča nekoliko drugačen pogled na učenje in razvoj otroka.

http://gozdna-pedagogika.si/

Nada Cindrič

(Skupno 54 obiskov, današnjih obiskov 1)