Človek je bitje, ki je po svoji biološki naravi, po svojih genih zmožen ustvarjati kulturo, torej dosežke in stvaritve, ki se prenašajo iz roda v rod in se tako iz generacije v generacijo širijo in nabirajo. Kultura nam tako na eni strani pomeni pridobljeno, naučeno dediščino, ki nadgrajuje našo biološko dediščino, po drugi strani pa kultura ali kulturnost kot vrednotna domena pomeni spoštovanje, zavestno ohranjanje in razvijanje te pridobljene dediščine. Gre za spoštovanje kulturnih dosežkov, duhovnih in materialnih, umetnostnih, znanstvenih in verskih. Indijski mislec in državnik Nehru je nekoč zapisal, da kultura predstavlja širino razuma in širino duha neke družbe ali posameznika.
Ta vrednotna domena visoko kotira v vsaki družbi, ki jo krasi spoštovanje duhovnih in materialnih dobrin in pridobitev civilizacije, vzgoje, izobrazbe, umetnosti in znanosti, svetovnonazorskih in verskih prepričanj. Slovenci poznamo pojem omike, ki dobro združuje kulturnost oziroma spoštovanje kulturne dediščine na eni strani ter aktivno angažiranje v kulturnem življenju na drugi strani. S pojmi dobre vzgoje, omike in izobrazbe lahko kar dobro povzamemo samo jedro kulture oziroma kulturnosti kot vrednotne domene.
Kultura kot vrednotna domena se povezuje z vsemi ostalimi domenami. Do neke mere se že kar pomensko prekriva z domeno tradicije, a tudi drugih se dotika vsebinsko bodisi bolj s splošnega, univerzalnega in družbenega vidika (spoštovanje življenja, zdravja, narave in okolja, humanost, pravičnost, skrb za sočloveka, univerzalnost), bodisi z vidika, ki povezuje osebno in nadosebno raven (integriteta, modrost in znanje, delo in ustvarjalnost).
(Skupno 7 obiskov, današnjih obiskov 1)