Naša skupina je dobila dve visoki gredi, vsaka pa je dobila tudi svoje ime. Eno smo poimenovali v »gredico za zelenjavno juho pod rjuho«, saj smo jo zasadili v marcu, ker pa je bilo premrzlo, smo jo pokrili s kopreno, kar je bila naša rjuha. V to gredico smo posejali semena graha in korenja, potaknili čebulo, posadili krompir in posadili sadiki luštreka ter peteršilja. Iz pridelane zelenjave bomo v jeseni skuhali čisto pravo zelenjavno juho.

Drugo gredico smo poimenovali v »gredico za pico«, vanjo pa bomo posadili sadike paradižnika, ki nam že rastejo na okenski polici, sadiko bučke in origana ter bazilike, papriko in nekaj solatnih kumar. Iz paradižnika in bučk bomo pripravili mezgo za pico, jo potresli z origanom in si pripravili čisto svoje kosilo. Do takrat, ko bo dovolj toplo za vse plodovke, pa nam na gredici uspevajo sadike solate in drobnjaka, ki ga že veselo režemo, iz njega pa smo si čisto sami spekli tudi drobnjakove štruklje, po katerih je dišalo po celem vrtcu. Višek drobnjaka sproti režemo in ga pospravljamo v skrinjo ali pa delimo s starši otrok in tako otroke učimo medsebojnega sodelovanja.

Med pripravo in peko štrukljev so otroci zelo uživali, še bolj pa, ko so jedli sladico, ki so jo čisto sami pripravili. Z malo pomoči, seveda.

Petra Treven, vzgojiteljica

(Skupno 97 obiskov, današnjih obiskov 1)