Meseca septembra je običajno v vrtcu uvajalno obdobje, ki prinaša nova poznanstva, navezovanja prijateljstev, spoznavanje vrtca in odraslih, ki smo vsak dan prisotni. Škratki pa to jesen nismo imeli novinčkov in smo se prav kmalu podali tudi na raziskovanje okolice. Opazili smo, da so letos jablane in slive polne okusnih sadežev, kakršne imamo tudi v vrtcu vsak dan pri malici. Nekaj sadja nam ni uspelo pojesti in smo razmišljali, kaj storiti. Odločili smo se, da kot prave kuharice skuhamo marmelado, ki smo jo potem skrbno shranili v steklene kozarčke. Sedaj samo čakamo, da bodo na jedilniku palačinke ali pa si bomo tudi te morda sami spekli. Marmelado smo, ker smo pač iz Hotedršice in še škratki, poimenovali Marmelada škrata Hotenkota. Ne boste verjeli, v zahvalo za tako lepo ime nam je prav ta škrat naslednjega dne pripravil na igrišču zanimivo presenečenje: po celem igrišču je natrosil, malo skril in malo ne, polno košaro sadja in zelenjave. Mi pa smo ga celo dopoldne z največjo vnemo neutrudno iskali. Verjetno smo našli vse, sicer bo pa še za kakšno miško malo ostalo.

   

 

 

 

 

 

 

 

 

To pa ni vse, kar smo zanimivega počeli. Luščili smo tudi fižol, polno drobnih črnih fižolčkov se je skrivalo v dolgih posušenih strokih. In odlično smo se potem poigrali z njim. Za še več zabavne igre pa smo si v naslednjih dneh iz bodičastih ježic izluščili polno košarico kostanja. Sedaj ga presipamo, nakladamo, mešamo, pobiramo, stresamo in še in še. Če bi bil pravi, bi ga pa zagotovo še pojedli.

   

 

 

 

 

 

 

Tako smo v čudovitem septembru, ki se je prevesil že v oktober, ugotovili kaj vse nam ponuja narava, le vzeti si moramo čas, da jo doživimo.

Zapisali: Nataša in Tina s škratki iz Hotedršice, september 2018

Foto: Nataša Rupnik